11. festival potic v Preboldu

Ker je Festival potic v Preboldu tradicionalna prireditev, letos ni kaj veliko novega dodati: 11. Festival potic je bil 11. in 12. aprila  2014, tokrat v dvorani Aninega doma v  Preboldu.

Potice je ocenjevala strokovna komisija v kategorijah:

  • Orehova potica
  • Smetanova potica in potice z dodatki
  • Orehov kolač

Podeljen je bil znak kakovosti za prejemnike trikrat zlatega priznanja.

Potica je slovenski simbol, saj tako dobrih potic, kot jih znajo pripraviti slovenske gospodinje, ne najdemo nikjer drugod.  Vse razstavljene potice so bile tudi letos podarjene domovom starejših občanov na Polzeli,  Grmovju, Preboldu in na Vranskem.

Več združenih prireditev v občinski organizaciji in izvedbi Kulturnega društva Antona Schwaba in Društva podeželskih žena Prebold je potekalo po naslednjem programu:

Petek, 11. aprila  v dvorani Aninega doma v  Preboldu:
- od 09. do 13. ure dostava potic na ocenjevanje
- od 13. ure dalje ocenjevanje
- ob 19.30 uri odprtje razstave  izdelkov ter podelitev priznanj s kulturnim programom.
Sobota, 12. aprila 2014:
- od 8. do 12. ure razstava potic v dvorani Aninega doma v Preboldu.
- od 8. do 11. ure kmečka tržnica na domačiji Režaj v Dolenji vasi 49 z velikonočno ponudbo in prikazom izdelave butar.

Tekmovalci so prišli z vseh vetrov in imeli različne izkušnje. Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Celja so odnesli kar tri zlata priznanja, kar je nedvomno spodbudno za ohranitev te tradicionalne sladice.

Za ohranitev slovenske tradicije se trudi tudi prof. dr. Janez Bogataj, ki je napisal monografijo Potice iz Slovenije, v knjigi pa popisal tudi njeno zgodovino. Prvi jo je omenjal v 16. stoletju Primož Trubar kot povitico, prvi recept za potico pa je napisal Janez V. Valvazor. Prava slovenska potica mora biti pečena v okroglem potičniku, ki ima na sredini oboda luknjo. Ravne potice, kot jih poznamo danes, bi morali imenovati štruklji, meni dr. Bogataj. Najstarejši lončeni pekač iz leta 1777 še nima luknje v sredini. Ta je nastala, ker so ugotovili, da se v krušnih pečeh potica bolje speče, če je po obodu zvita v enako širok kolač, v sredini pa votel prostor omogoča dostop vročega zraka. Različni nadevi so primerni za različne priložnosti in praznike. Za Veliko noč pa je tradicionalna orehova potica. Kakršno koli ste že spekli za letošnje praznike – naj vam tekne!

Posted in Napovednik | Komentiraj

Obiski in pogostitev na belo nedeljo

Prva nedelja po veliki noči je poimenovana Bela nedelja, pravijo pa ji tudi Mala Velika noč in Botriška nedelja. S to nedeljo se končuje velikonočno praznovanje in je zadnji dan povelikonočnega obiskovanja, ki se začne na velikonočni ponedeljek. Navada obiskovanja se še danes ohranja na Dolenjskem in Štajerskem, le da so obiski motorizirani in ne potrebujejo več toliko časa, da obiščejo svoje sorodnike.

Tradicija Bele nedelje izhaja iz starokrščanskih časov in spominja na obrede prejema zakramentov, ki se vse do danes opravljajo v belih oblačilih kot simbolu čistosti: krst, prvo obhajilo in birma. V krščanstvu je ta nedelja poimenovana tudi nedelja božjega usmiljenja, ko bi naj bili odpuščeni vsi grehi in dane obljube, povezane s svetim obhajilom, ki ga kristjani prejmejo na ta dan – to je obljuba »popolnega odpuščanja krivde in kazni«, oziroma obljuba take milosti, kakor jo prejmejo samo pri zakramentu svetega krsta.

V začetku 20. stoletja so na Belo nedeljo povabili v goste krstne in birmanske botre in jih pogostili s podobnimi jedmi, kot za Veliko noč. Med temi jedmi bi radi omenili ‘alelujo’, preprosto jed, ki spodbudi tek. Te otroci sicer niso marali, pa tudi botrov niso posebej sili z njo.

“Aleluja!” vzklikajo in prepevajo kristjani na veliko noč v znak radosti in veselja pred mašnim branjem evangelija. ‘Aleluja’ začenja in končuje psalme, ki častijo Boga (hebrejsko Jahveja: Hallelu Jah, hvaljen bodi gospod).

Aleluja – suha juha iz sušenih olupkov repe pa začenja in končuje velikonočne jedilnike. Med jesenskim ribanjem repe so na kmetih večje repe malo bolj na debelo spiralasto olupili  in take dolge repne olupke na zraku posušili. V postnem času so jih skuhali na vodi s kašo in podmetli z ajdovo moko. V velikonočnem času pa so za to uporabili juho od šunke, krače ali drugega suhega mesa (‘suha juha’).  Posušene repne olupke so nekaj dni pred kuhanjem namakali v vodi in vodo dnevno menjali. Če je bila voda rahlo okisana, so preprečili kvarjenje. Repne olupke so kuhali cele, jih kuhane nasekljali in vrnili v juho. Na koncu so lahko juho zabelili z vročimi ocvirki ali praženo zaseko.

Velikonočna jed aleluja nas spominja na velike lakote, ki so človeštvo pestile zlasti čez zimo in je ob Veliki noči najbolj primanjkovalo hrane. Taka lakota je bila tista na Kranjskem leta 1529 ali zadnja velika lakota na Slovenskem 1817-1820, ko je po treh zaporednih slabih letinah prebivalstvo umiralo zaradi pomanjkanja hrane. Da se le ne bi nikoli ta zgodovina ponovila.

Sicer pa: posejmo repo in ohranimo tradicionalno znanje preživetja!

Posted in Dogodki, Tradicionalne jedi | Tagged , , , , | Komentiraj

Velikonočni kruh – presnec

Danes je ponovno veliko slišati o velikonočnem presnecu – polžasto ali obročkasto zavitem kruhu, ki simbolizira Kristusovo trnasto krono, ki so mu jo nadeli na križevem potu. Presnec se zamesi iz bele ali polbele moke brez kvasa. Kvas lahko nadomestijo droži ali vinski kamen. Na Goriškem so kostanjeviški presnec naredili iz krhkega testa ali iz mlincev, nadevali so ga s sirom, jajci in smetano, zvili in oblikovali v krono. Presnec je bil na podeželju velikonočni ali ženitovanjski kruh ali gibanica. Na Krasu so ga postregli kot zadnjo jed na ženitovanjski gostiji. Manjše obročkaste kruhe so kot okras obešali na cvetnonedeljske butare, ki so jih tudi poimenovali presnec ali presmec.

V Slovenski kuharici sestre Felicite Kalinšek najdemo recept za ‘prešnico ali krono’: iz maslenega testa in nadeva iz orehov, mandeljnov, pinjol, čokolade, fig, rozin, dateljnov in dišav, ki ga okrašenega s testom oblikujemo v krono in premazanega z jajcem spečemo v precej vroči pečici.

Velikonočni kolač, za katerega je Terezija Kelemenčič prejela priznanje na festivalu potic 2013 v Preboldu

Velikonočni kolač, za katerega je Terezija Kelemenčič prejela priznanje na festivalu potic 2013 v Preboldu

Posted in Festival potic, Tradicionalne jedi | Tagged , , , , | Komentiraj

V pričakovanju Velike noči

Na veliki četrtek, pravijo, gredo zvonovi v Rim, ko utihnejo, a na veliko soboto se povrnejo iz Rima, ko se v pričakovanju Jezusovega vstajenja zopet oglasijo. Moški imajo na ta dan posebno nalogo, da pripravijo kresilno gobo in dobijo blagoslovljen ogenj ter blagoslovljeno vodo, nakopljejo hren, naberejo pelin, pripravijo drva za peč in še kaj postorijo okoli hiše. Ženske pa imajo sploh veliko opraviti, ker pečejo kolač, potico, za otroke male kolačke, skuhajo šunko ali pleče, želodec, mesene klobase in pobarvajo pirhe. Spečejo tudi štruklje iz ajdove moke in nakupijo pomaranče. Žegnanja poteka v soboto dopoldne v cerkvah, kapelicah ali kar po hišah. Vse dobrote nadevajo v jerbas ali pleteno košaro, pregrnejo z lepim prtom in nesejo k žegnu.

V soboto popoldne se po 6. uri prične veselo pričakovanje Kristusovega vstajenja. Po 8. uri zvečer so slavnostno zazvonili zvonovi ob veseli aleluji in se v slavju večerne luči veselili Kristusovega vstajenja od mrtvih.

Morda se danes niste vsi ravnali po teh tradicionalnih opravilih, vsekakor pa se dajte jutri, na Veliko noč. Naj bo ta nedelja družinski dan, ko se za domačo mizo zbere ožja ali tudi širša družina, morda že na velikonočnem zajtrku, ko se tanko nareže šunka, potrosi z naribanim hrenom in priloži kakšen pirh.

Velikonočna šunka, hren, pirhi, domač kruh in rdeče vino, v katerega namočimo vejico pelina.

Velikonočna šunka, hren, pirhi, domač kruh in rdeče vino, v katerega namočimo vejico pelina.

Društvo podeželskih žena občine Prebold vam želi vesele in doživete velikonočne praznike!

Posted in Tradicionalne jedi | Tagged , , , , , | Komentiraj

Cvetje iz papirja Marte Felicijan

Po pripovedovanju starejših ljudi so bile zime nekoč daljše in bolj trde, kot zadnja desetletja. Letošnja zna biti primer take prave zime, ki je s snegom presenetila že v jesenskem novembru, ne popušča pa niti ob pričetku koledarske pomladi. Morda se je ravno zaradi tega med podeželskimi ženami razvilo izdelovanje cvetja iz krep papirja, ki je hvaležen material za izdelavo šopkov, aranžmajev in okraskov. Če ne za poroke, ki so bile nekoč prav v zimskem času, pa za praznovanja, krste, obhajila in tudi pogrebe, se je razvila ta stara ljudska ročna umetnost, ki jo gospa Marta Felicijan goji in daje naprej ženam in dekletom vseh starosti in poklicev. Ob letošnjem festivalu potic je gospa Felicijan poskrbela za poživljajočo okrasitev, ki jo najbolje predstavijo fotografije. Kako pristno izgleda cvetje iz krep papirja, so potrjevali številni obiskovalci, ki so morali s prsti preizkusiti, da cvetje ni iz bližnje cvetličarne.

25. marca 2013 narcise šele sramežljivo lezejo iz zemlje, a jih popolnoma nadomešča cvetje iz papirja Marte Felicijan

25. marca 2013 narcise šele sramežljivo lezejo iz zemlje, a jih popolnoma nadomešča cvetje iz papirja Marte Felicijan

Cvetje iz papirja Marte Felicijan na 10. festivalu potic v Preboldu

Cvetje iz papirja Marte Felicijan na 10. festivalu potic v Preboldu

Teloh, žafrani, torbentice in drugo spomladansko cvetje je še pod snegom; na festivalu potic pa ga nu nihče pogrešal zaradi rož iz krep papirja Marte Felicijan

Teloh, žafrani, torbentice in drugo spomladansko cvetje je še pod snegom; na festivalu potic pa ga nu nihče pogrešal zaradi rož iz krep papirja Marte Felicijan

Diskretno postavljen lonec za prostovoljne prispevke za odkup potičnice velikanke z aranžmajem cvetja iz papirja.

Diskretno postavljen lonec za prostovoljne prispevke za odkup potičnice velikanke z aranžmajem cvetja iz papirja.

Cvetoča breskev - cvetje iz papirja Marte Felicijan.

Cvetoča breskev – cvetje iz papirja Marte Felicijan.

Posted in Dogodki, Festival potic, Razstave | Tagged , , , , , | Komentiraj

Cvetna nedelja v Preboldu

Cvetna nedeljo naznanja pričetek Velikega tedna, ko Kristjani pripravijo za žegnanje zelenje, povezano v butaro: bršljan, mačice, pušpanj, leskove šibe, drenovke ter mladike sadnega drevja. Napravijo lepo butaro iz neparnega števila šib (sedem ali devet), v sredo pa denejo jabolka ali pomaranče. Na Primorskem, danes pa tudi drugod, lahko butare nadomestijo oljčne vejice. Zelenje nesejo k svečani maši v cerkev, verjamejo pa, da jih bodo blagoslovljene vejice obvarovale vsega hudega: zataknejo jih za strešni tram, da hiše ali hleva ne bi prizadel ogenj; vržejo jih v brazdo, da bo žito rodilo in jim škodljivci ne bodo uničili pridelka; zelene vejice dajo živini, da bo plodna in zdrava; šibe tega žegna porabijo za kadilo na veliki teden in jih prihranijo za božične praznike ter iz njih naredijo križce za na okna in podboje.  Blagoslovljene pomaranče in jabolka ljudje jedo, da bi se obvarovali strupenih živali.

Te stare šege ohranjajo tudi v Preboldu. Na domačiji Režaj v Dolenji vasi, kjer ob sobotah gostijo tudi kmečko tržnico, so na soboto pred cvetno nedeljo izdelovali butarice. Prikaz izdelovanja butar je postal že kar tradicionalno. Še posebej se Preboldčani postavijo z veliko butaro, ki doseže tudi 15 m. Potrebnih je kar nekaj moških rok in precej spretnosti, da tako butaro postavijo pred cerkev.

Na kmečki tržnici v Preboldu je bilo mogoče kupiti doma izdelane butarice.

Na kmečki tržnici v Preboldu je bilo mogoče kupiti doma izdelane butarice.

Posted in Dogodki, Festival potic, Razstave | Tagged , , , , , , | Komentiraj

Potica za Guinessovo knjigo rekordov

V okviru 10. Festivala potic, ki je potekal 22. in 23. marca 2013 v Preboldu, so prvič predstavili potico velikanko, spečeno v obliki velikonočnega kolača, ki ima v premeru 158 cm. Spečena je bila v pekarni Fijavž v Šempetru v Savinjski dolini, glavni mojster pa je bil Andrej Voh, ki je na festivalu požel veliko uspehov tudi s svojimi drugimi poticami.

Potica velikanka je bila uradno izmerjena in prijavljena za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Rekordno jo delajo podatki, da so jo pekli 4 ure in bi jo lahko raztegnili v skoraj 5 metrov dolgo potico, zanjo pa so porabili:

  • 10 kg gladke in 3 kg ostre moke
  • 10 kg orehov
  • 70 jajc
  • 9 litrov mleka
  • 3 kg masla
  • 3 kg sladkorja
  • 4 kg rozin in
  • 40 dekagramov kvasa.

Uradna meritev za Guinessovo knjigo rekordov je potekala na večerni prireditvi Festivala potic v Preboldu, 22. marca 2013. Prireditev je obiskal tudi znan slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, ki pripravlja monografijo o poticah.

Še isti večer so potico velikanko razrezali, številni obiskovalci pa so jo pohvalili tudi ob pokušini. Z izkupičkom od prodaje  bodo poplačali model za potico velikanko, ki je izdelek  Boštjana in Tatjane Dobovšek iz Grosuplja.

Potica za Guinessovo knjigo rekordov je bila spečena v glinastem modelu z obsegom skoraj 5 m.

Potica za Guinessovo knjigo rekordov je bila spečena v glinastem modelu z obsegom skoraj 5 m.

Na poizvedbo, kdo v Sloveniji bi lahko izdelal največjo potičnico za potico velikanko, sta se odzvala Društvo keramikov in lončarjev Slovenije in Lončarstvo Dobovšek Boštjan in Tatjana iz Žalne, ki sta izdelala potičnico velikanko, poimenovano Sveta Barbara.

Izdelava potičnice ni bila lahka naloga. Tehnološke rešitve sta se domislila izkušen lončar Boštjan Dobovšek in tehnolog društva Blaž Konec. Sedem članov društva se je v soboto, 16. februarja 2013, zbralo v Boštjanovi delavnici v Žalni, kjer so marljivo delali ves dan. Tudi količina materiala, porabljenega za model potice velikanke, je rekordna, saj so porabili 50 kg gline iz Brežic in 9 kg prozorne in barvne glazure, kar so s pomočjo 330 watov električne energije postopoma spreminjali v 34 kg težko potičnico z obsegom preko 490 cm. Porabili so 230 ur dela, saj so poleg oblikovanja in žganja gline skrbeli tudi za sušenje, obračanje in popravke modela. Po dvodnevenem sušenju potičnice velikanke, ki ima premer preko 1,5 m, sta jo mojstra Boštjan Dobovšek in Blaž Konec povezala ter naredila še zadnje lepotne popravke. Na prireditvi 15. marca 2013 v Grosupljem sta potičnico tudi predala predsednici društva Podeželskih žena občine Prebold.

Posted in Dogodki, Festival potic, Tradicionalne jedi | Tagged , , , , , | Komentiraj

Deseti festival potic v Preboldu

Društvo podeželskih žena občine Prebold je ob podpori Občine Prebold pripravilo že 10. Festival potic. Letos poteka 22. in 23. marca v športni dvorani Osnovne šole Prebold po naslednjem programu:

Petek, 22. marec 2013

  • od 10. do 13. ure dostava potic na ocenjevanje
  • od 13. ure dalje ocenjevanje potic
  • ob 19. uri odprtje razstave izdelkov in kolača, ki se bo potegoval za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov; ob kulturnem programu bodo podeljena priznanja najboljšim pekom potic in kolačev, gospa Felicijan z Vranskega pa bo prikazala izdelovanje rož iz krep papirja.
V tem modelu je bila spečena do sedaj največja potica.

Model za potico velikanko

Sobota, 23. marec 2013:

  • od 8. do 15. ure razstava potic v športni dvorani Osnovne šole Prebold
  • od 8. do 11. ure kmečka tržnica z velikonočno ponudbo in prikazom izdelave butar na domačiji Režaj v Dolenji vasi 49
Veliko število potic in kolačev na razstavi, ki ga organizira Društvo podeželskih žena Prebold, v letu 2013

Razstava potic in kolačev 2013

Od 9. do 11. ure bo obiskovalcem omogočena brezplačna vožnja s kočijo s tržnice na razstavo v Osnovni šoli in nazaj.

Delovanje društva in ideje, ki pritegnejo tako tekmovalce kot obiskovalce, so velika zasluga predsednice društva Danice Uplaznik, ki je ob nasvetih svetovalke za Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenija – zavoda Celje, Andreje Žolnir, razširila tekmovanje s plemenitim namenom v širšo okolico Savinjske doline. Letos so tekmovalci prispevali 66 potic in šarkljev. Strokovna komisja pa je podelila 33 zlatih, 12 srebrnih in 12 bronastih odličij.

Posted in Dogodki, Festival potic, Razstave, Tradicionalne jedi | Komentiraj

Festival potic 2013 v Preboldu

Društvo podeželskih žena skupaj z Občino Prebold organizira  jubiljeni

1o. Festival potic.

Festival potic je že tradicionalna prireditev, ki poteka v Preboldu v petek in soboto pred cvetno nedeljo (22. do 23. marec 2013). Prizadevne tekmovalke in tekmovalci pripravijo potice, kolače in druge velikonočne pekovske dobrote za ocenjevanje v Preboldu že v petek zgodaj popoldne. Strokovna komisija ocenjuje izdelke v kategorijah: orehova potica, smetanova potica in orehov šarkelj. Vsi izdelki bodo razstavljeni, najboljšim pa bodo podelili priznanja. S poticami in kolači bodo po končanem festivalu razveselili starejše občane v domovih na Polzeli, Grmovju, Preboldu in na Vranskem.

Vsako leto pa se domačini izkažejo tudi s pomladnimi aranžmaji in butarami. Nekaj utrinkov z minulih prireditev:

Festival-potic13 Velikonocna1  Velikonocna2 Velikonocna3 Velikonocna4

Posted in Festival potic, Napovednik | Tagged , , , , , , | Komentiraj

Dobrodošli!

Društvo podeželskih žena občine Prebold je nastalo iz želje po druženju, izmenjavi izkušenj ter promociji življenja in dela deklet in žensk na podeželju.Društvo je aktivno na več področjih. Skupaj z občino Prebold vsako prvo in tretjo soboto v kraju pripravijo kmečko tržnico, na kateri ponujajo sezonske domače izdelke. V aprilu so bile v ospredju velikonočne dobrote, kot so suhomesnati izdelki, potice in podobno. Prikazali so tudi izdelovanje butar, kakršne so v navadi v tem delu Savinjske doline: zelenje, s katerim ovenčajo vrh nosilne palice, okrasijo še z doma narejenimi pisanimi papirnatimi rožami.

Posted in Dogodki, Napovednik | Tagged , , | Komentiraj