Šege in navade

Novo leto

Kajenje in blagoslavljanje po hišnih in gospodarskih poslopjih se vrši prav tako, kakor na sv. večer. Istotako zmolijo vse tri dele sv. rožnega venca. Ponekod čakajo do polnoči, da tako dočakajo novo leto.

Sv. Trije kralji

Pred praznikom sv. Treh kraljev imajo navado, da speko poprtnik. Na večer postavijo poprtnik na mizo in ga pokrijejo s prtom. Zato mu pravijo poprtnik, ker je pod prtom. Na mizo postavijo britko martro (križ). Zvečer pred sv. Tremi kralji kade in blagoslove, kakor na sv. večer. Istotako zmolijo vse tri dele sv. rožnega venca.

Na dan sv. Treh kraljev načno poprtnik, nekaj koscev ga dobi tudi živina in kokoši.

Svečnica

Na Svečnico podero jaslice. Ta dan neso tudi svečo blagoslovit. Blagoslovljene sveče rabijo, da jih dado v roke umirajočim.

Pust

Za pust speko potice in na pustni dan krofe in meso. Na ta dan se mladi ljudje napravijo v maškare, ki hodijo po vasi in love otroke ter zbijajo razne šale. Po hišah pobirajo tudi jajca, ki jih prodajo in denar zapijejo.

Ponoči vlečejo ploh tistim dekletom, ki so se hotele možiti, a se jim je podrlo.

Post

Na pepelnico pridejo v cerkev k pepeljenju. Včasih so na post zelo veliko držali. Jedli so samo okrog enajste ure močnik, zajtrka ni bilo nič, večerja tudi zelo pičla.

Sredi posta so včasih »babo« žagali. Otrokom so rekli pred kosilom, da naj gredo gledat, kako bodo babo žagali. Med tem časom so pa doma kosilo pojedli.

Cvetna nedelja

Na cvetno nedeljo pripravijo žegen. Ta žegen je sestavljen iz bršljina, mačic, žingelna, treh leskovih šibic, drenovke ter mladik domačega drevja. Napravijo lepo butaro, v sredo pa denejo jabolka ali pomaranče.

Vejice tega žegna porabijo za kadilo veliki teden in o božičnih praznikih. Vejice pokladajo tudi na njivo, kadar orjejo, pa tudi v žitnice, da se bolje žito ohrani in obvaruje raznih škodljivcev. Tudi vsaki živini dajo po eno vejico bršljina. Iz oljke pa naredijo križce in denejo na vsako okno po enega. Blagoslovljene pomaranče in jabolka ljudje jedo, da bi se obvarovali strupenih živali.

Veliki teden

Na veliko sredo so ob štirih popoldne cerkvene molitve in postavljen božji grob. Ko nehajo molitve, otroci ragljajo z ragljami ali regijami, pred cerkvijo pa razbijajo tudi po lesu in delajo velik ropot, kar pomeni, da so Judje nekoč kričali z velikim nemirom: Križaj ga, križaj ga! To se ponavlja tudi veliki četrtek in veliki petek po moltvah popoldne.

Na veliki četrtek pridejo zjutraj v cerkev in mnogo jih gre k sv. obhajilu, kakor so šli apostoli pri zadnji večerji k sv. obhajilu.

Veliki teden zjutraj kurijo na dvorišču, kar pomeni, da so vojaki na Kajfovem dvorišču kurili, kjer je Peter zatajil Jezusa.

Veliki petek ljudje popolnoma praznujejo. Po vaseh so razdeljeni, pa molijo ves dan sv. Rešnje Telo. Vmes pa prepevajo svete pesmi.

Na veliki petek gre vsakdo poljubit križ, ki je položen na prtu pred obhajilno mizo.

Na veliko soboto zjutraj je najprej blagoslov ognja, ki se vrši zadaj za cerkvijo pri vratih na pokopališče. Vsi cerkovniki od podružnic pridejo z gobami, da raznesejo sveti ogenj po hišah, za kar dobe jajce, po eno ali dve od vsake hiše.

Na veliko soboto dopoldne imajo ženske veliko opraviti, ker imajo peko.

Speko kolač, malih kolačkov po nekaterih hišah toliko, kolikor je otrok pri hiši, dalje speko potice, skuhajo pleče, želodec, mesene klobase, pirhe in pripravljajo hren. Vse to denejo v jerbas in pregrnejo z lepim prtom in neso žegnat. Speko tudi štruklje iz ajdove moke in nakupijo pomaranč. Blagoslov se izvrši ponekod v privatni hiši, ponekod pa v cerkvi, kakor je bolj pripravno.

Od blagoslova hite dekleta s košarami hitro domov. Pravijo, da se bo tista gotovo omožila, ki pride prva domov, oziroma katera je prva.

Na veliki četrtek, pravijo, gredo zvonovi v Rim, ko utihnejo, a veliko soboto se povrnejo iz Rima, ko se zopet oglasijo. Kdor se tedaj umije, ga oči ne bodo bolele.

V soboto popoldne je vstajenje ob 6. uri. Vsi pridejo k vstajenju, lepo napravljeni in z veselim srcem.

Velika nedelja in ponedeljek

Ko na veliko nedeljo pridejo zjutraj iz cerkve, načno žegen. Narežejo pleče, pirhov, naštrgljajo hrena in to vse jedo.

O veliki noči sekajo pirhe in pomaranče, kar dela otrokom silno veselje.

Na veliko nedeljo se vsakdo drži bolj svojega doma radi velikega praznika.

Na velikonočni ponedeljek pa se radi obiskujejo in hodijo drug k drugemu po pirhe.

Binkošti

Za Binkošti pripravijo zopet kaj boljših jedil. Na ta praznik gredo n. pr. v Kompoljah zvonit takoj po polnoči. Fantje imajo navado, da v tej noči prineso lipove vejice na okna onih hiš, kjer imajo dekleta. Ako je pa kdo na katero hud, ji prinese grd trn.

Praznik sv. Rešnjega Telesa

Praznika sv. Rešnjega Telesa se mnogi vesele, ker se vrši prav lepo in slovesno in je vse, ako je lepo vreme, dobro in zadovoljno razpoloženo. Vsi so oblečeni kar moči lepo. Pri procesiji trosijo otroci rožice. Te rožice potem nekateri pobero, ker jih smatrajo za blagoslovljene in jih rabijo za kadilo proti boleznim. Vejice od mlajčkov pa podtikajo v streho, da se obvarujejo pred strelo. Nekateri jih v šopke povežejo, katere potem o kresu postavijo na njivo, da se obvarujejo nesreč.

Praznik presvetega Srca Jezusovega

Na predvečer praznika presv. Srca Jezusovega žgo kresove in se s tem spominjajo velike ljubezni Jezusovega Srca do nas ljudi.

Marijini prazniki

Marijine praznike proslavljajo radi s tem, da gredo na Marijina božja pota.

Gredo k Novi Štifti pri Ribnici, na Kurešček nad Igom pa tudi k Mariji Pomagaj.

Sv. Janez Krstnik

Na čast sv. Janeza Krstnika zažigajo kresove. Na vsakem hribčku gori kres. Na kresovanje pridejo predvsem fantje, pa tudi dekleta, celo stari in otroci. Vesela pesem fantov in deklet se razlega v tiho noč. Na prostor, kjer se kuri kres, prinese vsak butaro frate.

Na kresni večer nasteljejo po sobi in po potu v hlev steljo, t. j . praproti in cvetlic. Dan pred sv. Janezom Krstnikom neso na njive šopke cvetlic in blagoslovljeno vodo.

Spomin mrtvih

Pred praznikom Vseh svetnikov popravljajo grobove svojcev na pokopališču. Popravljajo jih prav lepo in ozaljšajo z raznimi cvetlicami, zlasti s krizantemami. Noben vrtnar nima tako lepega vrta, kakor je na ta dan pokopališče. Vsi, ki imajo svojce pokopane, pridejo na Vseh svetnikov dan popoldne v cerkev, kjer je pridiga in molitve za umrle v cerkvi in na pokopališču. Vsi so oblečeni v črno.

Po molitvah v cerkvi gredo v procesiji na pokopališče in se razidejo na grobove svojcev. Na vsakem grobu gore sveče. Tiho pokleknejo na gomilo svojih ljubih pokojnikov in goreče molijo za njih pokoj. Marsikatera solza se utrne na ta popoldan, marsikateri vzdihljaj se pošlje pred božji prestol za drage ranjke.

Sv. Miklavž

Otroci se silno vesele tega dne in ga težko pričakujejo. Že en mesec prej povprašujejo, kdaj bo sv. Miklavž. Na sv. Miklavža večer gredo otroci kmalu spat, ker se boje parkeljna, ki hodi s sv. Miklavžem.

Zjutraj zgodaj vstanejo in hite gledat v posode, ki so jih zvečer na mizo nastavili. Sv. Miklavž jim prinese razne stvari: sladkarije, šolske zvezke, peresa Itd., kakemu porednežu pa tudi palico.

Podnevi pa otroci eden drugemu kažejo in veselo pripovedujejo, kaj jim je sv. Miklavž prinesel. Včasih se sv. Miklavž spomni tudi kakega odraslega in mu prinese kak dar.

Advent

Advent je našemu ljudstvu svet čas, zato hodijo kaj radi zjutraj v cerkev k jutranjim pobožnostim. Svoje dni so se v adventu tudi strogo postili. V prav nobeni hiši se ni belilo z mastjo ali slanino. Tako hišo, ki bi jedli z mastjo zabeljeno, bi opravljali daleč naokrog. Tudi coprnice bi taki hiši ne prizanesle. Maščevale bi se kruto na ta ali oni način, ali z boleznijo pri živini ali pri ljudeh ali z drugimi ujmami na polju. Zato je vsaka gospodinja pazila, da je pred adventom pripravila zadostno količino kuhanega masla.

Vsako jutro je vsaka družina molila del sv. rožnega venca. V splošnem so ljudje preživljali advent v veliki pobožnosti ter v strogem postu in se tako lepo pripravljali na lepe božične praznike. Tudi sv. zakramente so po večini prejeli v adventnem času.

V adventnih dolgih večerih se zbirajo možje in fantje v hiši, kjer dela čevljar ali krojač, Običaj je, da dela do polnoči. V prejšnjih časih so si pripovedovali razne storije (pravljice) in različne dogodke iz življenja. Fantje igrajo tudi karte ali domino ali kaj drugega. Starejši so si radi pripovedovali o raznih vojskah, o Plementazarjih, o Napoleonu, sedaj po svetovni vojni pa o dogodkih na bojišču itd. Ženske so prej predle, a sedaj pa en čas poslušajo, potem pa pospe na zapečku ali na peči.

Dandanes je precej razširjena domača obrt: izdelovanje zobotrebcev. Zato se ljudje shajajo v hišah, kjer delajo zobotrebce. Moški pri tem le pomagajo žagati les, klati, beliti, ravnati, čistiti in vezati v butarice.

Sveti večer

Že par dni pred božičem gredo otroci v hrib po mah za jaslice. Tisto popoldne pred božičem delajo jaslice. V kot postavijo in pritrdijo desko, nanjo denejo mahu, na sredi postavijo hlevček, v katerem leži božje dete, poleg stojita Marija in sv. Jožef. Nad hlevčkom je angel z napisom: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Okrog hlevca postavijo pastirce iz trdega papirja ali izrezljane iz lesa. Tudi sv. Trije kralji jahajo v primerni razdalji eden od drugega: eden na konju, drugi na kameli in tretji na slonu. Pred jaslicami je pritrjen prtiček, ki je lepo okrašen, navadno iz papirja. Po nekaterih hišah napravijo tudi božično drevesce, ki ga bolj ali manj bogato okrase.

Ves dan pred božičem se vrši po vseh kmetskih hišah veliko pospravljanje, ribanje in pomivanje. Popoldne gredo k fari po blagoslovljeno vodo. Ta dan speko gospodinje kruh, med drugim prijetno dišeče potice. Vse popoldne se suče pogovor, kje so napravili boljše potice, koliko potic so napekle, katera gospodinja je lepše pospravila.

Ko zazvoni avemarijo, gre gospodar kropit. Iz blagoslovljenega lesa napravi ogenj v kako posodo, dene na cgenj kadila, žena vzame blagoslovljeno vodo in gresta kadit in kropit po vseh prostorih. Potem molijo sv. rožni venec, da bi jih Bog obvaroval vseh nesreč in težav.

Nato prižgo blagoslovljeno svečo in molijo vse tri dele sv. rožnega venca. Pazijo, da molijo vedno tedaj, ko začne po cerkvah zvoniti in pritrkavati. Po končani molitvi večerjajo in sicer kašo. Nato delajo jaslice, ako jih niso že prej naredili. Pojo božične pesmi ali se pomenkujejo kaj lepega, dokler ne pride čas, da odidejo k polnočnici. K polnočnici po navadi odidejo vsi, le mali otroci in stari ljudje ostanejo doma. Ko pridejo od polnočnice, ponekod molijo sv. rožni venec.

Pravijo, da na sveti večer živina v hlevu govori. Kdor ima pri sebi praprotno seme ali štiriperesno deteljo, sliši kaj se pomenkuje. Tisti čas, ko na sveti večer zvoni, moraš iti okrog hiše in pogledat notri skozi srednje okno. Trikrat je treba okoli iti in videl boš, kaj bo drugo leto s teboj. — Tudi pravijo, da tisti, ki gre med polnočnico na sveti večer na križpot molit, vidi nebo odprto in vidi, kaj se bo prihodnje leto zgodilo.

Sveti dan

Na Sveti dan gredo nekateri k trem svetim mašam. Opoldne je pa kaj boljšega za kesilo: juha, goveje meso, tudi klobase in potice. Jasno je, da se tega nepopisno vesele zlasti otroci in koncem koncev tudi stari, saj pravijo, da je dobro, da se jim enkrat sprevrže.

Na Sveti dan ne gre nihče nikamor drugam kakor samo v cerkev. Ves dan ljudstvo preživi v premišljevanju svetega dne. Zvečer kmalu odmolijo veseli del sv. rožnega venca in gredo bolj zgodaj spat, zlasti zato, ker prejšnjo noč niso veliko spali.

 Praznik nedolžnih otročičev

Na ta dan hodijo otroci tepežkat. Napravijo si tepežnice, t. j . iz vrh spleten korobač ali tudi navadno palico in hodijo po hišah tepežkat. Do kcgar pridejo, ga rahlo udarijo in govore: Rešite se! Zato plačajo tepežkani kak denar ali tudi kruh, sadje ali kaj drugega.

Odlomek iz dela: Anton Mrkun (1934) Narodopisno blago iz Dobrepoljske doline

ŽIVE JASLICE NA HOMU; organizator Društvo podeželskih žena Prebold

Zive-jaslice-1 Zive-jaslice-2 Zive-jaslice-3 Zive-jaslice-4 Zive-jaslice-5 Zive-jaslice-6 Zive-jaslice-7 Zive-jaslice-8 Zive-jaslice-9 Zive-jaslice-10

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s