Danes je ponovno veliko slišati o velikonočnem presnecu – polžasto ali obročkasto zavitem kruhu, ki simbolizira Kristusovo trnasto krono, ki so mu jo nadeli na križevem potu. Presnec se zamesi iz bele ali polbele moke brez kvasa. Kvas lahko nadomestijo droži ali vinski kamen. Na Goriškem so kostanjeviški presnec naredili iz krhkega testa ali iz mlincev, nadevali so ga s sirom, jajci in smetano, zvili in oblikovali v krono. Presnec je bil na podeželju velikonočni ali ženitovanjski kruh ali gibanica. Na Krasu so ga postregli kot zadnjo jed na ženitovanjski gostiji. Manjše obročkaste kruhe so kot okras obešali na cvetnonedeljske butare, ki so jih tudi poimenovali presnec ali presmec.
V Slovenski kuharici sestre Felicite Kalinšek najdemo recept za ‘prešnico ali krono’: iz maslenega testa in nadeva iz orehov, mandeljnov, pinjol, čokolade, fig, rozin, dateljnov in dišav, ki ga okrašenega s testom oblikujemo v krono in premazanega z jajcem spečemo v precej vroči pečici.
Velikonočni kolač, za katerega je Terezija Kelemenčič prejela priznanje na festivalu potic 2013 v Preboldu
Lasta
Društvo podeželskih žena Prebold 